Informacije o Zlati trsni rumenici

Tudi v vinorodnem okolišu Vipavska dolina opozarjamo vinogradnike na obvezno zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca Zlate trsne rumenice, nevarne bolezni trte.

Zlata trsna rumenica (Grapevine flavescence dorée)

Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Značilno je rdečenje ali rumenenje listov ter zvijanje listnih robov navznoter. Pojavi se venenje in sušenje grozdov. Bolezen se v vinogradih zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka. Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati, in sicer z odstranjevanjem obolelih rastlin in zatiranjem ameriškega škržatka.

Opis in biologija

Zlata trsna rumenica spada v skupino trsnih rumenic, to so bolezni trte (latinsko Vitis), ki jih povzročajo fitoplazme. Fitoplazme se naselijo v sitastih ceveh prevodnega tkiva (floem). Preživijo lahko le v živih celicah okuženih rastlin ali žuželčjih prenašalcev, kjer se razmnožujejo. V trti fitoplazme preživijo zimo v olesenelem delu rastline.

Za kateri tip fitoplazme gre, je mogoče ugotoviti le z laboratorijsko analizo. Pri nas sta bili doslej ugotovljeni zlata trsna rumenica, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée (fitoplazma FD) in rumenica počrnelosti lesa (Bois noir - BN), ki jo povzroča Candidatus phytoplasma solani.  

Zlato trsno rumenico prenaša žuželka ameriški škržatek (latinsko Scaphoideus titanus), ki se prehranjuje na listih trte in s sesanjem na okuženih trtah sprejme fitoplazmo ter jo prenese na zdrave trte. Ameriški škržatek je pri nas navzoč v vseh vinorodnih deželah. Prezimi kot jajčece na lesu trt, iz jajčec se v maju začnejo izlegati ličinke, ki se prek petih razvojnih stadijev ličink in nimf razvijejo v odrasle škržatke. Fitoplazmo FD lahko prenašajo že nimfe tretjega razvojnega stadija, najbolj učinkoviti prenašalci pa so odrasli škržatki.

Bolezenska znamenja

Trta

Na okužbo z Zlato trsno rumenico na trti sumimo, če so vidna katera od naslednjih znamenj:

Splošna bolezenska znamenja:

• se začnejo pojavljati v začetku julija in se proti jeseni stopnjujejo;
• navadno zajamejo cel trs, včasih pa tudi le del trsa (posamezne rozge).

Bolezenska znamenja na listih:

• splošna bledikavost ali obarvanje listov okuženih trsov, ki zajema vse liste na okuženem trsu ali poganjku;
• splošno ali sektorsko rumenenje listja pri belih oziroma rdečenje pri rdečih sortah; obolelo tkivo lahko pozneje na posameznih delih odmre;
• vihanje listnih robov navznoter - intenzivnost vihanja je odvisna od sorte in stopnje razvoja bolezenskih znamenj;
• listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo;
• v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da  pecelj še dolgo ostane na rozgi;
• možna delna nekroza listnih žil.

Bolezenska znamenja na poganjkih in rozgah:

• mlahavi ali povešeni poganjki zaradi pomanjkljivega olesenevanja tkiva;
• pri nekaterih sortah pojav drobnih temnorjavih ali črnih bradavičk na spodnjih medčlenkih zelenih poganjkov;
• rozge so šibkejše rasti, les je slabo dozorel in pozimi pogosto pozebejo;
• možen razvoj nekroz na notranji strani luba;
• poznejše in neenakomerno odganjanje spomladi.

Bolezenska znamenja na grozdju:

• venenje jagod in pozneje sušenje celih grozdov ali njihovih delov od sredine poletja naprej;
• možne posledice so lahko tudi slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov.

Bolezenska znamenja so ponavadi dobro vidna le na vinski trti (latinsko Vitis vinifera), na različnih sortah so različno izražena. Izraženost bolezenskih znamenj je odvisna od sorte, časa v rastni dobi in tudi od časa, ki je minil po okužbi, in od okoljskih dejavnikov. Dobro so vidna tudi na samorodnih trtah, kot je šmarnica (Noah). Na matičnih rastlinah za podlage pa so bolezenska znamenja le redko vidna oziroma slabo izražena.