Koruza je še vedno najpomembnejša poljščina s katero pridelamo največjo količino zrnja in silaže oz. energije za živali na ha. Vedno pogostejša sušna obdobja med rastno dobo koruze njen pridelek zmanjšujejo, vendar si kljub temu živinorejske kmetije težko predstavljajo ekonomično rejo brez koruze za zrnje in silažo. Pridelki koruze na Primorskem zaradi vse pogostejših sušnih obdobij zelo nihajo in so zelo nepredvidljivi. Živinorejske kmetije so prisiljene zaradi tega zmanjšati obremenitev živali/ha, saj nobena kmetija ne more prehraniti več kot 1GVŽ/ha. Vsakoletno nihanje pridelka koruze zaradi sušnih razmer, živinorejske kmetije rešujejo s povečanjem površin pod koruzo, kar pa povečuje stroške. Živinorejske kmetije z možnostjo namakanja svojih površin, lahko bolj načrtno pridelujejo poljščine in tudi na manj površinah pridelajo zadostne količine za svoje potrebe.
Pridelki koruze so negotovi predvsem na lahkih in srednje lahkih peščenih tleh, kjer so na Primorskem opustili pridelavo koruze že v 90- ih letih po izredno sušnih letih 1992, 1993 in 1994. Kljub prilagoditvam tehnologije pridelave v vsakoletnih sušnih razmerah, pridelek koruze ni bil ekonomičen in tudi zamenjava koruze s sirkom za zrnje, ni prinesla boljšega rezultata. Kmetije so počasi opustile živinorejo in za koruzo neprimerna zemljišča zatravila, zasadila z vinsko trto oz. v Slovenski Istri z oljkami.
Koruza porabi v rastni sezoni okrog 600 - 800 l vode/m2, največ pa v obdobju od cvetenja do mlečne zrelosti. Za rast koruze je najodločilnejša dobra preskrba z vodo v času vznika, najbolj pa v fazi metličenja, svilanja in oploditve kot je razvidno iz spodnje slike. Pred cvetenjem suša povzroči zmanjšanje višine rastlin in slabšo zasnovo storža, v cvetenju pa slabšo oploditev ali celo jalovost rastlin. V času vznika koruze imamo tudi na Primorskem v nekaterih letih sušne razmere, vendar večina pridelovalcev takrat ne izvaja namakanja, saj so običajno obdobja brez dežja kratka.
Slika 1: Občutljivost koruze na sušni stres glede na fazo rasti in potrebe po namakanju (Vir: FAO, 1998)
Potreba koruze po vodi je največja ravno v poletnem času, ko imamo običajno suho in vroče vreme. Čas od začetka julija do konca avgusta je tudi najpogostejši čas, ko je potrebno koruzo namakati. Na praktično izvedbo namakanja vplivajo vremenski dejavniki, ki smo jih opisali v prejšnjem prispevku: padavine, evapotranspiracija oz. izhlapevanje vode iz tal in rastlin (temperatura, zračna vlaga, sončno sevanje in veter) in seveda stanje rastlinam dostopne vode v tleh (vlažnost oz. suhost tal). Na potrebe rastlin za vodo vpliva velikost rastline in faza razvoja rastlin (koeficienti rastline (kc), kot vidimo na sliki.
Ko nastopi obdobje brez dežja, je potencialno izhlapevanje vode iz tal in rastlin v vročih poletnih dneh z blagim vetrom (Bilje) tudi do 7mm ali l vode na m2. Iz tal v tednu dni lahko izgubimo kar 49 l/ m2 vode. Vodna bilanca v tleh postaja negativna, tla se sušijo in rastlinam začne primanjkovati razpoložljive vode v tleh. Prihaja do vodnega stresa rastlin, ki se kaže v zvijanju listov preko dneva in začetku sušenja spodnjih listov. Namakanje moramo začeti preden opazimo vodni stres. Odločitev o začetku namakanja je zelo odvisna od kvalitete tal oziroma njihove sposobnosti za zadrževanje vode v tleh (tip, struktura in globina tal, % humusa,..). Za natančno določitev potreb po namakanju moramo opraviti analizo tal na vodno zadrževalno sposobnost, ki je v različnih tleh zelo različna.
Logično je, da je koruza na m2 v času oploditve večja porabnica vode kot trava zato, je tudi količina porabljene vode večja. Primer: V času svilanja koruze (npr. 15. julij) je potencialna evapotranspiracija (ETo) v Biljah pri Novi Gorici 7 mm/m2, koeficient koruze (Kc) v tem času je 1,3 (Izračun: 7mm/m2 x 1,3 = 9,1 mm vode/m2). Iz posevka koruze v času oploditve lahko izgubimo tudi 9,1 l vode na m2 oz. 63,7 l vode/teden. Izhlapelo vodo moramo nadoknaditi z namakanjem, v kolikor ni dežja, če želimo ohraniti primerno vlago v tleh. Padavine do 5 mm se v bilanci ne upoštevajo, ker izhlapijo, večje padavine se odštejejo od izračunane količine. Npr. če pade 23,7 l/m2 dežja je potrebna količina vode za namakanje v zgornjem primeru 40 l/m2 oz. 400 m3 vode na ha.
V sušnih letih je cena koruznega zrnja in krme precej višja, kot običajno. Izkušnje kažejo, da se namakanje koruze še kako izplača. Povečanje pridelka na namakanih površinah je očitno, kar lahko vidimo tudi v spodnji preglednici. Na KGZ Nova Gorica skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije vsako leto izvajamo sortne poskuse s koruzo na 2 lokacijah (Ustje, Miren). Na obeh lokacijah posejemo enake hibride koruze, na lokaciji Miren je poskus tudi namakan. Namakanje se zaradi tehničnih težav ni vedno izvajalo dosledno kot bi bilo strokovno pravilno, vendar je povečanje pridelka kljub temu očitno.
Preglednica 1: Poprečni pridelek dveh poskusov z enakimi koruznimi hibridi posejanimi na Ustjah pri Ajdovščini (nenamakano) in v Mirnu (namakano) v letih od 2017 do 2021 (Vir: KGZ NG, KIS)
|
Število hibridov
/ leto
|
Ustje
NENAMAKANO
t/ha
|
Miren
NAMAKANO
t/ha
|
Povečanje pridelka v t/ha
|
Pridelek Miren v % glede na Ustje
|
Opombe*
|
|
2017
24 hibridov
|
4,11
|
12,11
|
8,00
|
295 %
|
Suša od 15.7.-1.9.
4x namakano
|
|
2018 – 11hibr.
|
8,19
|
13,75
|
5,56
|
168 %
|
3x namakano
|
|
2019
11 hibridov
|
6,92
|
9,94
|
3,02
|
143 %
|
2x namakano zač. prepozen
|
|
2020 - 11 hibr.
|
8,17
|
11,79
|
3,62
|
144 %
|
3x namakano
|
|
2021
11 hibridov
|
7,36
|
9,12
|
1,76
|
124 %
|
1x namakano -zmanjkalo vode
|
|
Poprečje
|
6,95 t/ha
|
11,34 t/ha
|
4,33 t/ha
|
175 %
|
|
*namakanje ni bilo strokovno izvedeno, večkrat je bilo prepozno glede na potrebe
Pri primerjavi pridelkov lahko vidimo, da se je z namakanjem pridelek povečal povprečno za 75 % oz. za 4,33t/ha zrnja. Izstopa leto 2017, ko je bilo ob pravilnem namakanju in zelo sušnih razmerah od oploditve naprej povečanje pridelka kar za 3 x.
Posevke koruze, ki jih namakamo z bobenskimi namakalniki (rolomati) z razpršilci je potrebno namakati s 25 - 40 mm ali l/m2 vsak teden ali pogosteje glede na izračunano količino. Večje količine vode pri enkratnem namakanju so nezaželene, ker preveč zbijejo tla in poškodujejo liste in povzročijo izpiranje hranil, predvsem dušika. Pri namakanju moramo paziti tudi na temperaturo vode, ki ne sme biti bistveno hladnejša od temperature listov (namakamo ponoči ali zgodaj zjutraj). Namakanju v času cvetenja koruze se izogibamo. Potrebno ga je izvesti v začetku cvetenja oz. metličenja in svilanja, saj voda izpira cvetni prah in lahko poškoduje svilo, kar povzroči slabšo oploditev. Višja zračna vlaga v posevku koruze tudi pripomore k boljši oploditvi. Namakanje nadaljujemo po končani oploditvi. Med namakanjem preverjamo nastavitve rolomata in delovanje razpršilcev, saj okvare ali padec pritiska lahko povzroči škodo na koruzi.
Slika 2: Namakanje koruze z bobenskim namakalnikom (rolomatom)
Krizne razmere na svetovnem trgu z energenti in hrano so povečale cene pridelanega koruznega zrnja in drugih poljščin, kar spodbuja kmete k večji pridelavi in povečanju pridelkov. Optimiziranje pogojev za rast koruze z namakanjem k večjim, stabilnim in zanesljivim pridelkom gotovo najbolj pripomore.
Pripravila:
Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.
KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Viri:
Černe M., Ptuj 2019, Tehnološka navodila za namakanje
Majer D. et all, MKGP 2014, Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše
MKGP 2008, Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo
Kolmanič A. et all, KIS, Rezultati preizkušanja hibridov koruze za zrnje in silažo v letih 2017 - 2021
