V slovenski kulturi alkohol spremlja druženja, običaje, praznovanja, preživljanje prostega časa in težave vsakdanjega življenja. Ob tem pa tveganja in škodljive posledice pitja pogosto spregledamo, zmanjšujemo njihov pomen ali jih stigmatiziramo. Tvegano pitje pomeni pitje alkohola v količinah in na način, ki povečuje tveganje za škodljive posledice, tako za posameznika, družino, okolico kot širšo družbo. Škodljivo pitje pa nastopi, ko so negativne posledice že prisotne, zasvojenost pa še ni izražena.
Alkohol – del mokre kulture, a s posledicami
· Vsaka druga odrasla oseba v Sloveniji vsaj enkrat letno pije tvegano ali že občuti škodljive posledice alkohola.
· Leta 2024 je registrirana poraba alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, znašala 86 litrov piva in 42 litrov vina in 4 litre žganih pijač.
· Dobra četrtina odraslih alkohola ne pije. Med tistimi, ki ga pijejo, pa več kot polovica to počne na način, ki ogroža zdravje.
· Mladi se z alkoholom pogosto srečajo doma, alkoholne pijače pa lahko brez težav dobijo tudi drugje. Raziskave kažejo, da je bil vsak četrti 15-letnik že vsaj dvakrat opit, polovica 17-letnikov pa alkohol pije redno.
· Leta 2025 je bilo v Sloveniji 842 smrti, povezanih z alkoholom – to pomeni več kot dve smrti na dan. Med njimi je bila skoraj polovica oseb mlajših od 65 let.
· V občini Vipava se vsako leto v povprečju 9 oseb, starejših od 15 let, zdravi v bolnišnici zaradi bolezni pripisljivih alkoholu. Med te bolezni sodijo na primer zastrupitev z alkoholom, zasvojenost z alkoholom, alkoholna bolezen jeter, alkoholno vnetje trebušne slinavke in alkoholna bolezen srčne mišice.
Zakaj čim manj ali nič alkohola
Oseba, ki čezmerno pije alkohol:
-> kratkoročno poveča tveganje za: slabše miselne in telesne sposobnosti, poškodbe doma, na delu in v prometu, motnje ritma srca, nesoglasja doma in na delu ter nasilje.
-> dolgoročno poveča tveganje za: okvaro jeter, trebušne slinavke, želodca, povišan krvni tlak, popuščanje srca, možgansko kap, bolezni živčevja, duševne motnje, zasvojenost z alkoholom, rakaste spremembe v ustih, grlu, požiralniku, jetrih, debelem črevesu in dojki ter motnje v spolnosti.
Še posebej je odsvetovano pitje alkoholnih pijač: nosečnicam, ženskam v obdobju dojenja in tistim, ki nosečnost načrtujejo; otrokom in mladostnikom; starejšim osebam; kroničnim bolnikom in prejemnikom zdravil ter voznikom.
Odgovoren odnos do pitja alkohola
Za odgovoren odnos do alkohola je koristno, da se vsak od nas iskreno vpraša:
Podpora pri zmanjševanju pitja alkohola in krepitvi zdravih odnosov
Odraslim osebam, ki želijo zmanjšati ali opustiti tvegano ali škodljivo pitje alkohola in pri tem potrebujejo strokovno podporo, so na voljo brezplačna individualna svetovanja v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ajdovščina, v okviru delavnic SOPA. Svetovanja izvajata diplomirana medicinska sestra in diplomirana psihologinja. Na teh srečanjih lahko oseba preko pogovora razišče svoj odnos do pitja alkohola in možnosti glede spreminjanja trenutnega načina pitja ter s tem zmanjša morebitne škodljive posledice, ki jih ima lahko pitje na telesno, duševno in socialno zdravje. Svetovanje poteka v obliki 3 - 7 srečanj, ki trajajo po približno 15 minut. Oseba razvije odgovornejši odnos do alkohola ter odkrije način zmanjšanja pitja, ki je zanjo izvedljiv in dolgoročno vzdržen. V centru poteka tudi delavnica Zdravi odnosi, namenjena učenju veščin za kakovostnejše medosebne odnose ter boljšemu odnosu do sebe.
Če želite preveriti svoje znanje o alkoholu, bolje razumeti svoj odnos do alkohola ali pridobiti informacije o tem, kako zmanjšati ali opustiti pitje, lahko obiščete spletno stran www.sopa.si Tu je na voljo tudi možnost anonimnega pogovora s spletnim svetovalcem. In če želite pomagati in podpreti druge v primeru čezmernega pitja alkohola, vas vabimo k ogledu Smernic za psihološko prvo pomoč.
Pripravil: Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Nova Gorica
